Zgodovina surfanja

dan za surfat.

Zgodovina surfanja

»Surfing alias surfanje« je eden najstarejših športov, ki se je kdaj izvajal na Zemlji. Umetnost jezdenja valov je zmes popolne atletike in doumevanja lepote ter moči narave. Je tudi eden od maloštevilnih športov, s katerim se kreira lastna kultura in življenjski stil.

 

Jezdenje valov z leseno desko ima korenine v Zahodni Polineziji pred tri tisoč leti. Prvi surferji so bili ribiči, ki so jezdenje valov odkrili kot učinkovito metodo vrnitve na obalo s svojim ulovom. Sčasoma se je lovljenje valov iz vsakdanjega delovnika razvilo v razvedrilo, ta sprememba pa je povzročila popolni preobrat surfanja.
Zabeležke o tem, kdaj je »stand-up surfing« postal šport, ne obstajajo. Znano je, da so bili v 15. stoletju kralji, kraljice in ljudstvo »Sandwich Isles« dobri v športu »He'enalu« - iz starohavajščine - ali »drsenju po valovih. »He'e« pomeni pretvorbo iz trdne oblike v tekočo, »nalu« pa se nanaša na kipeče, zibajoče gibanje vala.

Prvi zgodovinski zapisi o surfanju se pojavijo konec 18. stoletja, ko so Evropejci in Polinezijci prvič stopili v stik na Tahitiju.Navigator Captain James Cook je za zabavo opisal, kako je nek  Tahitijec ujel valove s svojim domačinskim kanujem: »Med sprehodom okrog Matavai Point-a, kjer smo imeli postavljene šotore, sem videl v malem kanuju moža, ki je veslal z vso hitrostjo, pri tem pa se vneto oziral na obe strani. Potem je negibno sedel in val ga je nosil naprej, dokler ni pristal na obali. Izstopil je, izpraznil kanu, potem pa odšel v iskanju novega vala….. Iz tega, kar sem videl, lahko sklepam le, da je moški izkusil izjemen užitek, medtem ko ga je morje tako hitro in mehko nosilo.«

Prvi polinezijski naseljenci, ki so pristali na Havajih so bili zelo verjetno spretni le v enostavnem surfanju in šele po nekaj sto letih jezdenja havajskih valov se je pojavila dobro znana havajska oblika tega športa.
Havajci, ki so surfali »ali'i«, so si lastili največji ugled v spretnosti deskanja na valovih. Razvili so svoje lastne molitve, oblikovalce desk, les in obale kjer so samo izbranci lahko deskali z ljudmi svojega talenta. Nihče si ni drznil obiskati njihovih valov v strahu pred kaznijo, ali celo smrtjo. Deske za surfanje so bile pred izdelavo podvržene verskemu obredu.

Samo tri vrste dreves so se uporabljale za izdelavo desk. Izdelovalec desk je izkopal drevo in nato v luknjo od korenin namestil ribe kot dar bogovom za drevo. Nato se je pričel postopek oblikovanja deske.
Na starodavnih Havajih so se uporabljali štirje tipi desk:

    * Paipo ali kioe, »body board«, dolga od 2 do 4 čevlje ( 1 foot = 30,48 cm ), običajno primerna za otroke

    * Alaia (ah-ALI-ah) ali omo (O-mo), srednje velika deska, dolga okrog 8 čevljev ali več

     * Kiko'o, večja kot alaia, toda ne tako velika, kot največje deske; med 12 in 18 čevlji; dobra za/kot večji surf, toda zahteva visoko stopnjo spretnosti za rokovanje

     * Olo (O-lo), zelo dolga deska, namenjena privilegirancem, ki je lahko dolga od 18 – 24 čevljev v dolžino.


V zgodovini surfanja je bila prehojena dolga pot. Si lahko predstavljate jezdenje 35 kg/77lb težak lesen surfboard brez »finov« (smernikov) ali »rockerja«(Krivine deske)?? Jaz ne.
Ampak točno tako, so izgledali prvi trdni surfboardi.
Torej smo danes lahko hvaležni za nove materiale in lahke surfboarde, ki se prilegajo naši roki, tako kot so bili prvi deskarji hvaležni za čiste oceane in prazne »lineup-e«

Kako so se surfboardi skozi zgodovino razvili iz nepredstavljivo težkih lesenih plohov v lahke in okretne, vodljive surfboarde?

Trdni surfboardi
Kaj so?
Ime govori samo zase – trden surfboard je narejen iz kosa trdnega materiala, najraje lesa. Trdni surfboardi so se uporabljali že od antičnih časov, njihovo uporabo so zabeležili antični raziskovalci in popotniki, vključno z Angležem Capt. Cook, ko je obiskal Havaje leta 1777. Pravzaprav je njegov dnevnik prvi pisni dokument, ki deskanje omenja. (ma to smo že povedali, ne?)

 

Za izdelavo surfov se je uporabljal les različnih vrst, odvisno pač od lokacije in tam razpoložljivih dreves, na primer v Californiji je bil navadno uporabljen «Rdeči les«.
Na Antičnih Havajih, kjer je veljalo surfanje za del kulture, so bili surfboardi veliko več kot le velik kos lesa. Posebne vrste lesa so lahko uporabili le člani kraljeve družine, da so lahko oblikovali svoje lastne kraljevske surfboarde.
Stari trdni surfboardi (če se lahko pohecamo) so bili samo »malo« daljši in težji kot moderni surfboardi. Biti si moral kar v dobri formi samo zato, da si ga lahko prinesel na plažo, saj so trdni surfboardi lahko bili od 3m (10 feet) pa do 6m (20 ft) dolgi in izredno težki, od najmanj 35 kg/77 lbs pa do 68 kg/150 lbs ali celo 91 kg/200 lbs. Enkrat ko si uspel pritovoriti svoj surfboard do oceana, si naletel na drugo slabo stran – stari surfboardi niso imeli »finov« in tudi ne »rockerja«, torej si lahko deskal le v ravni črti. Dobra stran tega je bila, da pravilo »en val – en surfer » ni obstajalo in so vsi lahko jezdili isti val. Tudi ni bilo »maminih sinčkov punih para« v vodi, ker niso bili sposobni premakniti surfboarda iz očkove garaže.
Trdni surfboardi so bili v uporabi do poznih tridesetih let.


...zgodovina se nadaljuje...

 

Slike smo pobrali iz: The History of Surfing From Captain Cook to the Present
By Ben Marcus

Prijavi se na surfanje

Se želiš naučiti surfat s Tribujevci? Izpolni prijavnico in si rezerviraj mesto v Surf Campu.

prijavi se na surfanje

Pošlji virtualno razglednico

Želiš povedati ostalim prijateljem kje si na dopustu? Pošlji mu virtualno razglednico. Izberi sliko, napiši sporočilo in pošlji!

pošlji razglednico

Vtisi, mnenja, izjave surferjev

Ustvarili bomo pleme in se zlili v to arabsko afriško državo, ki nam nudi en kup bizarnosti... Od najbolj pristne dogodivščine, do najbolj norega surfanja. Je kot knjiga, ki jo prebereš in si ognjevito predstavljaš, da si tam in doživljaš vse opisane podrobnosti. Ko knjigo prebereš, ...

preberi več izjav

NEWSLATER

FACEBOOK